PLES IN GLASBA - ZDRAVILO
Življenje za vsakega človeka dobi smisel, ko ga prične okušati. Sliši se preprosto, a ni, ker smo pozabili, kaj pomeni okušati. Da bi polno živeli življenje, moramo postati pretočni, biti gospodar svojemu fizičnemu telesu, čustvom in mislim.
V življenju se vseskozi kar naprej mudi, za pogovore ni več časa, da bi nas kdo poslušal, se prav tako zgodi redko. Če pa že poslušamo ali gledamo, hkrati mislimo svoje misli, kar nam onemogoča, da bi slišali in videli, kaj šele čutili, okušali, vonjali. Da pa bi zaznavali zvok, vonj, občutili in slišali vse hkrati, je skoraj nemogoče. Če se želimo življenju predati zavestno, moramo najprej spoznati, kdo smo.
V nas pleše čudovita vibracija, ki nam daje življenje. Bolj ko smo čisti, bolj lahko čutimo življenje v sebi. In šele ko spoznamo, kaj je tisto, kar nas poganja znotraj, lahko vidimo, da vse, kar živi, poganja ista vibracija, isti utrip – utrip življenja.
Življenje je ples!
Da bi lahko razumeli kaj pomeni življenje v povezavi s plesom, moramo plesati. Reka pleše – teče, kri v nas pleše - teče, dihanje pleše in teče skozi nas, naš izdih pleše iz nas v univerzum. In cilj je, da plešemo življenje, se smejimo, radostimo, smo tihi, mili, čutimo, okušamo, vonjamo, razumemo. In končno, da se zavemo, da vse okoli nas pleše in da nismo sami.
Ko živimo, v nas ni več strahu, ni več negativnih misli, ki nas omejujejo, da bi bili svobodni. Postanemo človek, ki drži dano besedo, človek katerega dotik je nežen kot poletna sapa in nas napolni. Človek s pravim pomenom besede, ki pleše skozi življenje. Človek, ki ga poganja pogum srca, človek, ki sam kreira svoje življenje. Nasmejan, človek, ki pleše skozi življenje.
Takšna pot in izbira (da bi se spremenili in pričeli živeti) nista lahki, saj moramo za to, da bi lahko plesali skozi življenje, vložiti napor, potrpežljivost, pogum, zaupanje, voljo, se moramo predati v roke nekomu, ki mu zaupamo, da nam bo pomagal...
A vendar se splača, saj življenje, ko dosežemo vseh sedem stopenj gibanja in plesa, postane predaja iz zavesti in razumevanja in ne borba in mučenje, da nič, kar počnemo, ni dovolj dobro.
Ples je tiha in mila vibracija. Da bi živeli, se moramo zavedati, da moramo odstraniti vse nepotrebne blokade, ki nas omejujejo.
Živeti pomeni spoznati svoje telo – popoln stroj – čudežen stroj:
Spoznati moramo fizično telo: kaj so naše mišice, kosti, kako dihamo, kaj so mišične napetosti, kako nam bije srce, kaj je naša hrbtenica in zakaj rečemo, da človek ima ali nima hrbtenice. Spoznati moramo delovanje notranjih organov in razumeti, da se skozi ples telo samo pozicionira. In kar je najpomembneje, spoznati, da ima telo lastno inteligenco, ki je ne slišimo več.
Prepustiti se je treba inteligenci telesa, da nas vodi. Tako kot nas je vodila ob rojstvu ko smo prvič vdihnili, zajokali, se pričeli premikati – vsega tega nismo počeli z razmišljanjem, ampak je naše telo vodila naravna inteligenca telesa.
Spoznati moramo, da mi nismo čustva: naučiti se moramo obvladovati čustva in razumeti razliko med direktnim čutenjem (toplota, mraz, kislo, sladko, mokro...) in čustvi, ki nastanejo potem, ko smo nekaj direktno doživeli in so pravzaprav misli, spomin na nek dogodek, ob katerem lahko začutimo žalost, veselje ipd. Velikokrat nas preplavijo nepotrebna čustva, zaradi katerih postanemo izgubljeni, nepretočni, mišično okoreli, zastane nam dih. Da bi lahko polno živeli, moramo razumeti tudi, da mi nismo čustva.
Spoznati moramo naše misli in tudi, da mi nismo naše misli. Velikokrat rečemo, da smo to, kar mislimo. In če mislimo, da nas je strah ali da smo za nekaj nesposobni, je to res tako. Vendar mi nismo ne misel ne spomin ne percepcije ne asociacije. Tri stvari torej moramo spoznati – fizično telo, čustva, misli – in se osvoboditi blokad. Nato se šele prične življenje.
Potrebno je povezati naš zunanji in naš notranji svet. Postanemo stabilni in ne klonemo več za kaosom, ki nas obkroža.
Plešemo, smo stabilni in zavestno izbiramo, kaj je prava stvar, izbira za naše življenje. Zato se življenje prične tisti trenutek, ko se zavemo, da nismo živi. Živimo zaprti v svoj svet misli in mislimo, da je to najbolj pomembno, da smo samo mi pomembni, da samo mi trpimo, da se samo nam dogajajo neprijetne stvari. Šele ko se zavemo, da smo mrtvec na dveh nogah, lahko kaj spremenimo.
In ni tako težko, kajti skozi ples se telo hitreje mehča, glasba ga odpira, gibanje v prostor in interakcija s soljudmi prinaša razumevanje, da nismo sami. Glasba s plesom odpira čustva in nas prazni, ples pa nam odpravi blokade. Potem postanemo prazni. In takrat lahko čutimo, kaj je to, kar pleše v nas -izvorna vibracija.
Veliko zdravnikov zadnje čase svetuje, da naj se povežemo s plesom in glasbo, saj sta močno zdravilo ljudi, ki se znajdejo v težavah. Nekaterim pomaga, nekaterim pa ne. Meni osebno glasba in ples zelo pomagata in mi dasta veliko moči in volje, da ne obupam in da se ob padcu vedno poberem ali pa enostavno poskrbita, da dobim še večji zagon za dosego svojega cilja. Velikokrat se zgodi, da se ne znamo zabavati. Pa mislite, da je res tako? Ne, ni.
Vsako živo bitje tudi živali imajo radi glasbo in ples. Vsak pleše in poje po svoje. No razen glasbeniki, ki nas razvajajo z njihovo glasbo ne morejo sem pa tja peti. Zgodi se lahko nenavadno, ampak deluje. Ples poznamo vsi. Glasbo tudi. Imamo jo več vrst in vsaka je čudovita ter vsak človek ima svoj okus. Sedaj opažam, da se veliko ljudi zdravi tudi z glasbo in ne samo z različnimi zdravstvenimi metodami, ki nam jih predpišejo zdravniki.
Sama sem mnenja, da ples in glasba prepletata najlepše stvari, ki jih imamo v življenju. A ni lepo, ko vas partner ali partnerka pokliče/povabi na ples? Meni, kar srce zaigra, ko me prijatelj ali prijateljica povabi, da greva kam zaplesati. Ker mi je ples v užitek in se ob njem sprostim. Četudi ne obvladam "še" profesionalno, se prepustim, da telo pleše samo, ujameš ritem in wala.
